APDEJT.si

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi spremenili mirovni načrt za Ukrajino, ki zdaj vsebuje manj točk. Zelenski je dejal, da so bile upoštevane mnoge pravilne točke. Rusija ocenjuje pogoje EU za mir v Ukrajini kot absurdne in meni, da je ameriški načrt za Ukrajino ustreznejši, čeprav nekatera vprašanja še potrebujejo obravnavo. Kljub temu bo Kremlj počakal na izid pogovorov med ZDA in Ukrajino, predvsem glede vprašanja morebitnega vstopa Ukrajine v Nato.

ZDA in Ukrajina sta po pogovorih v Ženevi izrazili previdno pozitivne signale o napredku glede mirovnih pogajanj. Predsednik Zelenski je ocenil, da je pot od predlaganega Trumpovega načrta do "pravega miru" še dolga, vendar je pozdravil določen napredek. Trump pa je izrazil optimizem glede možnosti za dosego dogovora o končanju vojne v Ukrajini.

Na srečanju voditeljev EU in Afriške unije je bila glavna tema mirovni načrt za Ukrajino, s ciljem vključiti Rusijo v nadaljnje pogovore.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v Johannesburgu opozoril, da uporaba izvoznih omejitev v dobavnih verigah kot "orožja" nasprotuje vsaki zahtevi po odprti in pošteni trgovini ter obrambi multilateralnega sistema. Poudaril je, da kritični minerali predstavljajo izjemno priložnost za afriške države.

Ruski mediji so poročali o imenovanju Dana Driscollja za novega posebnega odposlanca ZDA za Ukrajino. Poudarili so, da je Driscoll že vodil ameriško delegacijo v Ukrajini in da njegovo imenovanje kaže na Trumpovo zaupanje vanj. Po poročanju ruskih virov je Driscoll pri tem izrinil Pentagon in Kellogga v pogajanjih o Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Košta je pisal predsedniku Črne gore Jakovu Milatoviću in ga povabil na srečanje v Bruselj 17. decembra. Namen srečanja je določitev nadaljnjih korakov glede organizacije vrha EU-Zahodni Balkan, ki bo v Črni gori 1. junija 2026. Košta je pohvalil Milatovićevo vodenje in njegovo zavzemanje na evropski ravni.

Črna gora in Nemčija bosta 19. decembra podpisali deklaracijo o vozniških dovoljenjih, v imenu Nemčije jo bo podpisal minister za transport Patrik Šnider. Premier Spajić in Antonio Košta sta se v Bruslju pogovarjala o pospešitvi evropske integracije Črne gore, pri čemer je Spajić poudaril, da Črna gora s svojim zgledom že premika meje v evropski integraciji.

Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevku sedmih članov družine Vratnica zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, saj so upravni organi z dolgotrajnim in neučinkovitim postopanjem povzročili večletno negotovost in škodo. Poleg tega je Vrhovno sodišče oblikovalo Upravni odbor za izboljšanje sodne prakse z namenom razvoja enotnega in digitalno podprtega sistema sodne prakse.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Francoska skrajna desnica želi, da bi Francija prekinila prispevanje v proračun Evropske unije, da bi preprečila uveljavitev sporazuma z Mercosurjem. Jordan Bardella, predsednik Nacionalnega zbora, je izjavil, da bi morala Francija uporabiti svoj položaj v Evropskem svetu in zagroziti s prekinitvijo prispevka, če bi se izvajanje sporazuma nadaljevalo.

Madžarski premier Viktor Orbán je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi odločitve o prepovedi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Orbán meni, da je ta ukrep "očitno nezakonit" in da krši evropske vrednote. Poudaril je, da se bo Madžarska obrnila na Evropsko sodišče.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poudaril, da je odločitev Evropskega sveta, da se Samit Evropske unije in Zahodnega Balkana 1. junija 2026 odvije v Črni gori, močno politično sporočilo in priznanje za napredek državljanov na evropski poti. Milatović je prepričan, da je najnovejše poročilo Evropske komisije uradna potrditev, da lahko Črna gora postane članica Evropske unije do leta 2028. Strateški cilj Črne gore ostaja gradnja evropske, moderne in močne države.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Kolektiv TVNET GRUPAS je izrazil nestrinjanje s poskusom denonsacije Istanbulske konvencije v Latviji, ki se nanaša na boj proti nasilju nad ženskami. Čeprav je postopek začasno ustavljen, prihodnji dogodki odvisni od zmožnosti družbe, da brani svoje pravice do človeka vrednega življenja in spoštljivega odnosa.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je izjavil, da bi lahko bila Črna gora naslednja država, ki se bo pridružila Evropski uniji. Poudaril je, da je širitev EU nujna in potrebna, saj je Črna gora po njegovem mnenju dosegla največji napredek med državami Zahodnega Balkana.

Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je prispel v Bruselj, kjer se udeležuje vrha o širitvi EU, ki ga organizira Euronews. V Bruslju naj bi se sestal tudi s Košto in Sorensenom, pri čemer naj bi tema pogovorov bila širitev EU in odnosi s Prištino.

Predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, Teodoros Rusopulos, je med obiskom v Severni Makedoniji pohvalil napredek države na poti v Evropsko unijo. V nagovoru pred poslanci je poudaril, da je evropska enotnost izbira volje in ne geografska danost. Rusopulos je tudi izpostavil, da je Severna Makedonija v 30 letih članstva v Svetu Evrope dokazala moralno zrelost in sposobnost poslušanja in spoštovanja.

Latvijski parlament je izglasoval umik iz Istanbulske konvencije, mednarodne pogodbe, katere cilj je preprečevanje nasilja nad ženskami. Odločitev je sprožila proteste in obsodbe zagovornikov človekovih pravic po Evropi. Za umik je glasovalo 56 poslancev, 32 pa jih je bilo proti. Zagovorniki umika trdijo, da pogodba spodbuja 'teorije spolov'.

Latvijski parlament nadaljuje s postopkom izstopa iz Istanbulske konvencije kljub nasprotovanju nevladnih organizacij, medtem ko nova litovska premierka Inga Ruginiene meni, da bi morala Litva ratificirati Istanbulsko konvencijo. Tuji veleposlaniki v Latviji so poudarili, da je Istanbulska konvencija v številnih evropskih državah spodbudila izboljšave zakonodaje in politik.

Premier Pham Minh Chinh se je v Kuala Lumpurju udeležil 20. vrha vzhodne Azije, kjer so se zbrali voditelji držav ASEAN in partnerskih držav, vključno s Kitajsko, ZDA, Rusijo, Indijo, Japonsko, Republiko Korejo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Pozval je ASEAN in Združene narode (ZN) k učinkovitemu izvajanju akcijskega načrta za obdobje 2026–2030 in predlagal ključna področja sodelovanja. Zunanji minister Le Hoai Trung se je ob robu vrha srečal s kolegi iz Kambodže, Tajske, Filipinov in Japonske. Premier Chinh se je srečal tudi s filipinskim predsednikom Ferdinandom Romualdezom Marcosom ml. in tajskim premierjem Anutinom Charnvirakulom. Med dogodki je bil v ospredju tudi Regionalni sporazum o celovitem gospodarskem partnerstvu (RCEP).

Evropska komisija je sprožila razpravo o minimalni starosti za dostop do družbenih omrežij, Evropski svet pa je poudaril pomembnost zaščite mladoletnikov, med drugim z uvedbo digitalne polnoletnosti. Razprava se osredotoča na omejitev dostopa do platform, kot sta TikTok in Instagram, za osebe, mlajše od 16 let.

Evropska komisija je po predhodnih preiskavah ugotovila, da Facebook, Instagram in TikTok kršijo evropsko digitalno zakonodajo zaradi pomanjkljive transparentnosti podatkov in s tem niso dovolj prijazni do uporabnikov. Podjetjem grozijo visoke denarne kazni.

Na vrhu EU voditelji niso dosegli soglasja glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za finančno pomoč Ukrajini. Belgijski premier Bart De Wever je zadržal načrt EU za posojilo Ukrajini, ki bi lahko doseglo 140 milijard evrov, zavarovanih z zamrznjenim ruskim premoženjem. Belgija zahteva dodatna jamstva za odobritev posojila Ukrajini. Voditelji so se dogovorili, da se bodo osredotočili na nujne finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih.

Vladimir Putin je posvaril, da bi bil odgovor Rusije na morebitne napade z raketami Tomahawk na rusko ozemlje »zapanjujoč«. Dodal je, da bi bila morebitna dobava raket Tomahawk Ukrajini poskus zaostritve napetosti. Volodimir Zelenski je pozval evropske voditelje k hitrejši odločitvi o dobavi sistemov Patriot Ukrajini. Donald Trump je opisal svoj odnos z ruskim predsednikom Putinom kot dober, vendar neučinkovit.

Slovaški premier Robert Fico je izrazil dvom o uspešnosti načrta EU za uporabo ruskega premoženja za pomoč Ukrajini, opozarjajoč na morebitna tveganja. Fico je tudi poudaril, da Slovaška ne bo financirala vojaških izdatkov Ukrajine, temveč bo zagotavljala le humanitarno pomoč. Medtem pa naj bi belgijski premier Bart De Wever preprečil dogovor o financiranju Ukrajine. Evropska komisija razmišlja o pravnih možnostih za uporabo ruskega premoženja, pri čemer se Belgija boji morebitnih pravnih posledic.

Premier Robert Golob se zaradi bolezni ni udeležil vrha voditeljev EU v Bruslju, kjer so razpravljali o prihodnosti obrambne politike in krepitvi obrambnih zmogljivosti. Zaradi bolezni je odpadlo tudi predvideno dvostransko srečanje s predsednikom Ukrajine Zelenskim.

Donald Trump je uvedel sankcije proti ruskima naftnima družbama Rosneft in Lukoil, nakar je odpovedal srečanje s Putinom v Budimpešti. Kot je dejal Trump, pogovori s Putinom niso pripeljali nikamor. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil sankcije proti Rusiji, medtem ko v Moskvi zatrjujejo, da so na sankcije imuni.

Italijanski podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Antonio Tajani se je v Sloveniji udeležil vrha držav južne Evrope Med9. Tajani je na vrh prišel na podlagi pooblastila predsednice vlade Giorgie Meloni. Med9 združuje Hrvaško, Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Malto, Portugalsko, Španijo in Slovenijo.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil mnenje, da Budimpešta ni primerna lokacija za sestanek o Ukrajini. Madžarski premier Orban je izjavil, da bo kruh pojeftinil s prihodom Putina in Trumpa v Budimpešto. Obstaja tudi možnost, da bi vzhodne članice Nata poskušale sabotirati srečanje med Putinom in Trumpom v Budimpešti.

Predsednik CHP Özgür Özel je na kongresu Evropske socialistične stranke (PES) v Amsterdamu kritiziral Turčijo. Izjavil je, da bodo prihajajoče volitve v Turčiji referendum o tem, ali bo država postala avtokracija ali bo ostala demokracija. Več medijev je poročalo o njegovem govoru, pri čemer so nekateri poudarili, da je Özel izkoristil priložnost za pritoževanje nad Turčijo v tujini.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači sprejel predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Obisk se je zgodil v času, ko se Macron sooča s težko vladno krizo. Von der Leyenova je dejala, da sta izmenjala mnenja o geopolitični situaciji in evropski konkurenčnosti pred prihajajočim Evropskim svetom.

Predsednik stranke ANO, Andrej Babiš, je pozval češkega premierja Petra Fialo, naj na prihajajočem vrhu Evropske unije zavrne predlagane podnebne cilje do leta 2040. Babiš meni, da je zasedanje Evropskega sveta v Bruslju ključnega pomena za prihodnost Češke republike, saj bi lahko novi cilji imeli resne posledice za državo.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je obiskala Bosno in Hercegovino, kjer se je poleg srečanja s člani Predsedstva BiH in predsedujočo Svetu ministrov Borjano Krišto udeležila tudi obiska Memorijalnega centra Potočari v Srebrenici. Poudarila je, da EU močno podpira BiH na poti reform in evropskih integracij.

Izraelski mediji poročajo, da je Hamas predal Rdečemu križu zadnjih 13 živih talcev, medtem ko Le Figaro poroča o izpustitvi zadnjih 20 živih talcev. Talci so bili v Gazi zadržani 738 dni. Izpustitev je bila pospremljena z veseljem na Trgu talcev.

Predsednik Donald Trump je odpotoval v Izrael in Egipt, da bi proslavil prekinitev ognja med Izraelom in Hamasom, ki so jo posredovale ZDA. V Sharm el-Sheikhu je potekal mirovni vrh o Gazi, ki sta ga gostila Trump in egiptovski predsednik El-Sisi, vendar se ga Izrael ni udeležil. Prekinitev ognja v Gazi je ob predlagani izmenjavi talcev in zapornikov trajala že tretji dan.

V Luxembourgu so se sestali finančni ministri držav članic Evropske unije, da bi razpravljali o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini in možnih načinih uporabe zamrznjenega ruskega premoženja. Nemški finančni minister Lars Klingbeil je izrazil optimizem glede kmalušnje učinkovitejše izrabe teh sredstev. Na dnevnem redu so bili tudi nemški proračunski načrt, denarna unija in davek na tobak.

56 evropskih poslancev iz 19 držav, med njimi Victor Negrescu, je naslovilo pismo na predsednika Evropskega sveta, Antónia Costo, v katerem zahtevajo takojšen začetek pogajanj o pristopu Republike Moldavije k Evropski uniji. Poudarjajo, da je jasna zmaga proevropskih sil potrditev zavezanosti vrednotam EU.

Poleg predstavitve non-paperja v Bruslju, v katerem sta Andrija Nikolić in Ivan Vuković opozorila na demokratično nazadovanje Črne gore, je Vladimir Bečić obiskal Berane in izpostavil pomembnost svobode. Milan Jovanović iz Debunk.org je opozoril na pomanjkanje enotnosti institucij pri soočanju s hibridnimi grožnjami. DPS pa je pozvala Ivana Ivanovića, naj pri omembi povezav s kriminalom začne pri poslancih PES.

Evropska komisija namerava v projekt posojil za reparacije Ukrajini vključiti države G7. Belgija zahteva podpisana jamstva EU, preden bo dovolila zaseg ruskega premoženja, ki je v veliki meri shranjeno pri Euroclear v Belgiji. Pričakuje se, da bo EU o uporabi ruskega premoženja za pomoč Ukrajini odločala oktobra.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je v Kopenhagnu sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Med srečanjem sta govorila o energetskem sodelovanju med državama.

V Latviji bo 2. oktobra ob 12.00 potekal protest proti predlogu zakona, ki predvideva izstop države iz Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, znane tudi kot Istanbulska konvencija. Protest bo organizirala široka skupina nevladnih organizacij.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da lahko ena sama napaka sproži svetovni rat, in dodal, da Madžarska ne podpira članstva Ukrajine v Evropski uniji, ker bi to pomenilo vstop v vojno.

Predsednik Evropskega sveta António Costa se aktivno zavzema za pospešitev postopka pridružitve Ukrajine in Moldavije Evropski uniji, kljub nasprotovanju Madžarske. Costa vodi diplomatsko pobudo, da bi obšel veto madžarskega premierja Viktorja Orbána in zagotovil napredek pri njunih prizadevanjih za vstop v EU. Evropski voditelji se pripravljajo na ključni vrh v Kopenhagnu, kjer bodo razpravljali o tej temi.

Azerbajdžansko zunanje ministrstvo je pozdravilo Trumpov celovit načrt za rešitev konflikta v Gazi. Indijski premier Narendra Modi in libanonski predsednik Joseph Aoun sta prav tako podprla Trumpov načrt za končanje vojne v Gazi. Trump je napovedal, da bo sam vodil mednarodni mirovni svet, ki bo začasno nadzoroval upravo v Gazi, ki bo demilitarizirana cona brez terorja.

Baronica Manningham-Buller, nekdanja voditeljica britanske obveščevalne službe MI5, je opozorila, da so kibernetski napadi, sabotaže in prikrite operacije, ki jih izvaja Rusija, znak, da je Velika Britanija morda že v vojni z Rusijo. Poudarila je globino in intenzivnost sovražnih dejavnosti Kremlja proti Londonu.